Sodelovanje z agencijo je odnos, kjer morata biti aktivna oba partnerja. Tudi najboljša agencija vam ne more pomagati, če jo boste najeli in čakali, da naredi vse sama.
Enako pa o oglaševanju, taktičnih pristopih in dobrih praksah na posameznih kanalih ve največ agencija. Znanje je treba deliti. In seštevati. In samo tako je lahko celota večja od vsote njenih delov.
Vsak dober odnos se zgradi počasi in na pravih temeljih: vzajemno spoštovanje, razumevanje, komunikacija in zaupanje v skupni projekt in v delo vsakega posameznika v ekipi. V teoriji je to zelo preprosto. Praksa na drugi strani pa je vedno znova izziv.
Ekipa
Skupna ekipa, ki jo sestavljajo vodja projekta na agencijski in vodja projekta na naročniški strani ter specialisti za področja, ki jih projekt obsega. Na naši strani gre komunikacija primarno prek ene osebe, saj se sicer informacije in sledljivost projekta hitro izgubijo. Za vodjo projektov stoji ekipa specialistov, ki lahko za različna področja projekta pripravi potrebne rešitve. Na naročniški strani si prizadevamo imeti enako organizacijo. Povsem logično je, da ena oseba ne more rešiti vseh vprašanj. Če ima na voljo ekipo, ki pomaga pri odgovorih in izvedbah posameznih delov projekta, ter je vsak član ekipe specializiran za svoj del, potem smo na dobri poti, da lahko izzive hitro rešujemo.
Miselna naravnanost (Mindset)
Prava miselna naravnanost je nujna za vse člane ekipe, in sicer tako na agencijski strani kot tudi na strani naročnika. Naš cilj je, da vsi člani ekipe razumejo, kaj želimo s projektom in nalogami doseči in kakšna je motivacija za posameznimi potezami. Če razlogi niso jasni, projekt hitro zvodeni, naloge pa ostajajo odprte (pre)dolgo časa. Povsem logično. Nihče ne želi delati stvari, katerih namena ne razume ali ne vidi njihove pomembnosti. Kadar sta naloga in cilj jasna, je tudi motivacija za izvedbo večja.
Čas
Uspešno delo z agencijo zahteva svoj čas. V začetnih fazah sodelovanja je to pravilo. V kasnejših fazah, ko je bilo izmenjanih že veliko informacij in smo sodelovanje nekoliko optimizirali, čas na osnovnih nalogah prihranimo. Izziv pa je, da z vsakim novim znanjem pride še več novih vprašanj. Kar pa je tudi prav – več, kot se pogovarjamo, več vemo en o drugem in lažje sodelujemo na projektu.
Agilnost
Stvari se morajo odviti hitro iz dveh razlogov:
1. Trg in potrošniki ne bodo čakali, da pripravite popolno kampanjo. Kdor prvi pride, prvi melje – četudi nima popolnega produkta/storitve.
2. Vsaka naloga izgublja svojo pomembnost čez čas. Če nekaj načrtujemo daleč v naprej, je velika verjetnost, da bomo do izvedbe že pozabili, zakaj smo to sploh želeli narediti ali pa bodo druge/prioritetne naloge še dodatno zakasnile izvedbo. Vsaka neizvedena naloga zaustavlja projekt. Če je veliko nalog neizvedenih, je končni izid pač slab.
Komunikacija
Ekipa se mora pogovarjati, da lahko dela dobro. Nič naj ne bo samoumevno – noben rok, nobena naloga, nobena informacija … Vse mora biti zapisano in povedano natančno ter pravim osebam. Bolje je, da isto informacijo komunicirate dvakrat kot nikoli. Komunikacija, v kakršni koli obliki, vzame veliko časa. Ampak pomislite samo na to, koliko dodatnega časa vzame odpravljanje napak ali pojasnjevanje slabe kampanje. In koliko slabe volje povzroči?
Vem, da prikimavate ob tem odstavku. Pa vseeno vprašam, ali zaradi tega vedenja komunicirate več, da bi se takim situacijam izognili?
Insights (Ugotovitve)
Deljenje ugotovitev iz preteklih ali aktualnih kampanj je nujno. Zakaj bi ponavljali enake napake? Zakaj ne bi izkoristili poglobljenih ugotovitev in tako izboljšali prihajajoče aktivnosti? Saj se sliši samoumevno. Ampak kolikokrat to zares naredite? Pogosto se zgodi, da tako naročniki kot tudi agencije ne delijo ugotovitev med sabo. Do neke mere se skoraj strinjam, da je treba en drugega testirati in preveriti, ali lahko pridemo do pravih ugotovitev. Ampak samo do določene mere. Na koncu si je vendarle treba pomagati. Spomnim na uvodni del objave: Celota je večja od vsote delov.
Redni sestanki
Sestanki morajo biti v naprej določeni. Ne glede na to, ali se dobimo dnevno, tedensko ali mesečno. V naprej nastavljen in ponavljajoč termin za sestanek je motivacija. Morda je za nekatere tudi prisila, če jim tak način dela bolj ustreza. S takšnim sistemom je vedno jasno, do kdaj je treba posamezne naloge narediti oz. kakšen je cikel revizije in določitve nadaljnjih korakov. Za mnoge so sestanki potrata časa. In včasih so. 🙂 Nikakor ne bom rekla, da so vsi sestanki koristni in učinkoviti. Če vsi člani ekipe vedo, zakaj so prisotni na sestanku in so izpolnili svoje naloge, pa se skoraj ne more zgoditi, da bi bil sestanek potrata časa.
Zaupanje
Jasno je, da brez zaupanja ne moremo sodelovati. Vsak član ekipe mora preostalim članom zaupati, da vedo, kaj delajo in vse delajo z namenom, da bodo pravočasno in kar najbolje izpolnili svoje naloge. Agencija mora zaupati naročniku, da je dobila vse in prave informacije za dobro sodelovanje, naročnik pa mora zaupati, da agencija načrtuje in izvaja vse aktivnosti na način, ki naročniku prinaša največjo korist glede na zastavljeni cilj. Imamo veliko spremenljivk in faktorjev, ki vplivajo na delo. Prav je, da se kdaj ustavimo in stvari preverimo ter razčistimo. A če se bomo spraševali čisto o vsakem detajlu, bomo obtičali na mestu.
Kljub temu, da vemo, kaj vpliva na uspešno sodelovanje, se še vedno zgodi, da niso vsa sodelovanja tako uspešna, kot bi si želeli. In s tem ni nič narobe, če lahko s prstom pokažemo na tisto reč (ali več reči), ki nam stoji na poti do bolj uspešnega projekta, in težavo odpravimo. Iskrena komunikacija je ključ do uspeha.