9 resnic o slovenskih spletnih uporabnikih

Objavljeno v sreda, 10. september 2014 v kategoriji Infografike. Članek za 3 min branja • Piše:

Andraž Štalec

Kako močno Slovenci prisegamo na Windowse, Chrome in Google?

Pred časom smo na našem blogu objavili infografiko o vedenju uporabnikov pri dostopanju do spleta preko različnih naprav, ki je pokazala, da Slovenci za dostop do medmrežja še vedno primarno uporabljamo računalnike. Delež dostopov do interneta preko računalnikov se je v zadnjem letu sicer zmanjšal za 11,80 odstotkov, vendar še vedno predstavlja glavnino (84,82 odstotkov) vseh dostopov.

Poleg tega dostopi preko računalnika predstavljajo največji delež v prihodkih spletnih trgovin ter dosegajo najboljšo stopnjo konverzije in največjo vključenost uporabnika na spletni strani. Prav zaradi izredno velikega pomena računalnikov na ekonomijo na spletu smo se odločili, da pripravimo še bolj podrobno infografiko, namenjeno dostopom prav preko teh naprav.

Ponovno smo se lotili podrobne raziskave, ki je zajela preko 50 milijonov obiskov spletnih strani v obdobju od začetku januarja do konca junija 2014. V raziskavo smo vključili samo slovenske spletne strani in slovenske uporabnike ter s tem zagotovili relevantnost podatkov za lokalni trg.

Analizirali smo demografske podatke uporabnikov, hitrost nalaganja spletnih strani, resolucije zaslonov (ta podatek je posebej zanimiv za vse, ki razvijajo spletne strani), tržne deleže operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov, vire obiskovalcev ter tudi časovno razpršenost (dan v tednu, ura v dnevu) uporabe spleta. Posebej zanimivi so podatki iz analize tržnih deležev spletnih brskalnikov in operacijskih sistemov.

Na globalnem trgu med brskalniki prevladuje Chrome (38 %), kateremu sledita Internet Explorer (19 %) in Firefox (17 %). Tudi Safari se ne drži slabo, saj dosega zavidljivi 16-odstotni tržni delež (vir: W3Counter – Julij 2014). Analiza podatkov za Slovenijo pokaže precej drugačno sliko. Tudi v Sloveniji prevladuje Chrome (38,36 %), kateremu je tesno za petami Firefox (35,01 %), nato sledi Internet Explorer (23,65 %). Vsi preostali brskalniki, med njimi tud Safari, dosegajo manj kot 2-odstotni tržni delež. Zakaj taka razlika? Odgovor se ponuja v analizi tržnih deležev operacijskih sistemov.

Med operacijskimi sistemi v Sloveniji močno prevladujejo Windowsi, ki dosegajo 96,21-odstotni tržni delež. Vsi ostali operacijski sistemi so zastopani precej slabo. Še najbolj izstopa Macintosh (Apple OS X) z 2,79-odstotnim deležem, medtem ko Linux ne dosega niti 1 odstotka (0,96 %). Na globalnem trgu je slika ponovno precej drugačna, saj Windows dosega »zgolj« 59-odstotni tržni delež, Apple 17-odstotnega in Linux 19-odstotnega.

Po domače povedano, Slovenci še vedno prisegamo na Windowse in ne kupujemo Mac-ov. Posledično tudi med spletnimi brskalniki Safari ne more dosegati resnega tržnega deleža, ki se tako razporedi med preostale tri najbolj priljubljene spletne brskalnike na Windows platformi. Chrome, verjetno zaradi svoje preprostosti, funkcionalnosti in hitrega delovanja, zaseda prvo mesto, medtem ko je Firefox, ki je v Sloveniji že od nekdaj priljubljen, drugi.

Mogoče bi glede na zgornje lahko pomislili, da smo Slovenci ostali ujeti v času, vendar temu ni tako. Tudi Slovenci smo 24 ur na dan, 7 dni v tednu povezani v splet. Tudi v nočnih urah beležimo, sicer minimalno, vendar stabilno uporabo interneta. Glavnina uporabnikov do spleta sicer, logično, dostopa čez dan. Število dostopov strmo narašča od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldan, ko uporaba spleta preko računalnikov doseže svoj vrhunec. Okoli 12. ure uporaba malenkost upade (malica), potem pa se stabilizira vse do 14. ure. Po tej uri uporaba prične upadati, ponovni vzpon pa beležimo v večernih urah, med 19. in 21. uro. Kot rečeno, vedno smo povezani, tako v službi, kakor tudi zvečer pred televizijo. 

Podobno je tudi z dela prostimi dnevi (sobota in nedelja). Včasih smo hodili na izlete in obiskovalci prijatelje, sedaj pa, glede na statistike, precej časa preživimo na spletu tudi čez vikend. Vrhunec tedenske uporabe spleta je sicer v ponedeljek, najmanj uporabnikov pa do spleta dostopa v sobotah. Nedelja ni več čas za nedeljske voznike ampak za nedeljske surferje.

Zadnje od velikih razodetij prihaja iz analize virov obiskovalcev na spletnih mestih. Statistike so pokazale, da organski (neplačan) obisk iz spletnih iskalnikov (Google) predstavlja večino vseh obiskovalcev spletnih strani. Dejansko velja – če te ni na Googlu, te ni nikjer – in potencialni obiskovalci bodo posledično odšli h konkurenci (ki je na Googlu).

Toliko za uvod, podrobnejši podatki pa se nahajajo na spodnji infografiki.

Še vedno tukaj?
Vprašanje? Zapišite ga v komentar spodaj, pa ga skupaj predebatiramo.

En odziv na “9 resnic o slovenskih spletnih uporabnikih”

  1. Koristili ste vlastite podatke iz analitike ili ste naručili ispitivanje? (putem Google Consumer Surveys?)

Dodaj odgovor