Kako optimizirati večjezično spletno stran?

Objavljeno v ponedeljek, 17. junij 2019 v kategoriji Optimizacija spletnih strani. Članek za 4 min branja • Piše:

Miha Nosan

Številke vašega poslovnega uspeha rastejo in vi že iščete nove priložnosti, ki bi lahko še bolj izboljšale vaš posel. Pozitivni trend je treba izkoristiti, zato začenjate pogledovati naokoli po drugih državah, v katerih bi lahko prodajali vaše izdelke in storitve. Odločite se za izgradnjo večjezične spletne strani, vendar je na voljo več različnih možnosti, zato ne veste, kako se zadeve lotiti. V tem zapisu bomo prevetrili te različne možnosti in primerjali prednosti in slabosti vsake od njih.

Ali sploh potrebujete novo spletno stran v drugem jeziku?

Če že imate spletno stran v angleškem jeziku in jo uporabljate za obiskovalce različnih držav, ali res želite postaviti dodatno lokalizirano spletno stran? Ali sploh imate dovolj resursov, da boste vsako posamezno stran tehnično in vsebinsko razvijali? Resnično ne želim, da bo to še en projekt, za katerega boste odšteli velike vsote denarja (za postavitev strani, za prevode vsebine …), potem pa bo to še ena od »mrtvih« strani, na kateri se ne bo nič dogajalo. Tudi na tujih straneh bi morali redno objavljati lokalizirane vsebine, pridobivati lokalizirane povratne povezave in tehnično razvijati stran (če je sistem drugačen od prvotne strani). Skratka – redno porabljati veliko resursov, da bi bili lahko na določenem trgu učinkoviti.

Če ste za vsako jezikovno različico na mesečni ravni pripravljeni odšteti določeno število ur, pa poglejmo, kakšne so možnosti za optimizacijo.

Kaj uporabiti? Poddomeno, novo domeno ali direktorij?

Verjetno ste med brskanjem po spletu že večkrat opazili, da se spletne strani pojavljajo na različnih URL-naslovih. Nekatera podjetja za tuje strani uporabljajo poddomene https://de.domena.si/, druga zakupijo novo domeno https://www.domena.de/, spet tretja pa uporabljajo direktorije https://www.domena.si/de/. Vsaka od teh možnosti ima svoje specifike, ki so odvisne od vaših resursov in potreb.

Poddomena

Glavne lastnosti poddomene, če jo želimo uporabiti za večjezičnost.

Prednosti:

  • enostavna in hitra implementacija,
  • geotargetiranje se lahko nastavi v »Search Console«,
  • ni plačila za nakup dodatnega URL-ja (domene),
  • lažje upravljanje v primerjavi z dodatno samostojno domeno,
  • enostavnejša implementacija spletne analitike.

Slabosti:

  • ne obdrži avtoritete trenutne domene,
  • uporabniki težje prepoznajo URL (ni nedvoumno jasno, ali »de« predstavlja državo ali jezik).

Samostojna domena (cTLD – country specific domain)

Glavne lastnosti zakupa samostojne domene za večjezičnost.

Prednosti:

  • za lokalno pozicioniranje najbolj učinkovita,
  • jasno razumevanje iskalnikov in uporabnikov glede tega, katero državo se cilja,
  • izberemo lahko drug sistem za upravljanje vsebin, kot ga imamo na trenutni strani,
  • možnost ločene spletne analitike.

Slabosti:

  • domena je nova, zato je treba avtoriteto zgraditi na novo,
  • domena je lahko že zasedena,
  • obstajajo omejitve za registracijo domene (različno po državah).

Direktorij

Glavne lastnosti uporabe direktorija za namen večjezičnosti.

Prednosti:

  • enostavna in hitra implementacija,
  • geotargetiranje se lahko nastavi v »Search Console«,
  • ni plačila za nakup dodatnega URL-ja (direktorija),
  • lažje upravljanje v primerjavi z dodatno samostojno domeno,
  • obdrži avtoriteto trenutne domene.

Slabosti:

  • potrebne napredne nastavitve v orodjih za spletno analitiko,
  • uporabniki težje prepoznajo URL (ni nedvoumno jasno, ali »de« predstavlja državo ali jezik).

Skratka, če imate dovolj resursov (financ, časa in ljudi) za razvoj novih domen, potem se vsekakor splača zakupiti samostojne domene. V nasprotnem primeru raje uporabite direktorije, saj so enostavnejši za implementacijo in še vedno dovolj učinkoviti za optimizacijo, kajti obdržijo avtoriteto domene.

Ena stran – uporabniki iz različnih držav. Kako rešujemo ta problem?

Ko boste ustvarjali strategijo za prodor na tuje trge, se boste gotovo vprašali: »Kaj pa če imam spletno stran v nemščini, naši uporabniki pa prihajajo iz Nemčije, Švice in Avstrije?«

Če boste uporabljali samostojne domene, lahko:

  • nemške uporabnike pripeljete na www.domena.de,
  • avstrijske uporabnike pripeljete na www.domena.at,
  • švicarske uporabnike pripeljete na www.domena.ch.

Če se boste odločili, da boste v nemškem jeziku imeli eno domeno, lahko direktorije uporabite za uporabnike iz drugih držav (ki prav tako uporabljajo nemški jezik):

  • avstrijske uporabnike pripeljete na www.domena.de/at/,
  • švicarske uporabnike pripeljete na www.domena.de/ch/.

Namesto z direktoriji bi to težavo lahko rešili tudi z uporabo poddomen:

  • avstrijske uporabnike pripeljete na at.domena.de/,
  • švicarske uporabnike pripeljete na ch.domena.de/.

Kaj pa podvojena vsebina?

Če boste uporabili tri samostojne domene za nemški jezik, potem boste imeli podvojeno vsebino na treh straneh. Google in drugi iskalniki so »alergični« na podvojeno vsebino, zato to težavo lahko rešite z oznako Hreflang.

Oznaka Hreflang

Da bodo iskalniki lažje razumeli vaše spletne strani, je treba oznako Hreflang implementirati na primarno stran in vse alternativne strani (v drugih jezikih). Implementacija oznake se naredi v glavi izvorne kode spletne strani. Druge specifikacije so na voljo na Googlovi strani.

Večina manjših podjetij in podjetji z omejenimi resursi (finance, čas in ljudje) se odloči za implementacijo večjezičnosti z uporabo direktorijev, saj omogočajo enostavno implementacijo ter hkrati ponujajo učinkovito rešitev. Če pa imate na voljo več resursov, potem izberite samostojne domene, saj vam omogočajo najboljše targetiranje posameznih jezikovnih različic na dolgi rok.

Še vedno tukaj?
Vprašanje? Zapišite ga v komentar spodaj, pa ga skupaj predebatiramo.

4 odzivi na “Kako optimizirati večjezično spletno stran?”

  1. Kaj pa če imamo 3 domene v različnih državah, ki nimajo istega jezika. Ali še vedno potrebujemo hreflang za npr. slovensko, nemško in angleško stran z isto vsebino?

    • Zanimivo vprašanje. Videl sem že primere, ko je angleška stran na slovenskih iskalnih rezultatih, rangirala višje kot slovenska različica. Zelo moteče za uporabnika in popolnoma nelogično, da je Google izbral to varianto.

      Če ima Google podobne težave z razumevanjem vaših strani, potem vam priporočam implementacijo hreflang oznak.

      • Hvala za odgovor! Sama podvojena vsebina pa tukaj ne predstavlja problema, da bi v očeh Googla te tri spletne strani izgledale slabše? Lep pozdrav

      • V tem primeru potem ni podvojene vsebine, ne bo nič slabše na Googlu.
        Lep pozdrav,
        Miha

Dodaj odgovor